Made in 
Slovenija je redka evropska država, kjer en teden zadošča za zaporedje prestolnice, alpskih jezer, gorskega prelaza, smaragdne reke in Jadranskega morja, pri čemer nobena etapa ne traja več kot dve uri vožnje. Pot, ki jo predlaga ta članek, je klasični krog zahodne Slovenije: Ljubljana, Bled, Bohinj, prelaz Vršič, dolina Soče, nato Piran in povratek po avtocesti.
Celotna pot meri približno 400 kilometrov. Za road trip je to malo, in ravno to je bistvo destinacije: čas se preživi na mestu, ne na cesti. Ta pot tudi jasno pove, česa ne zajema. Izpušča vzhod države — Ptuj, Maribor, Staro trto — in podzemni svet Krasa, ki ju podrobno opisujeta druga članka tega revija. En teden v Sloveniji ne zahteva maratona.
Zakaj zadošča sedem dni
Prvi razlog so razdalje. Nobena etapa tega kroga ne presega 130 kilometrov, večina jih traja manj kot uro in pol. Omejujoči dejavnik slovenskega potovanja torej ni cesta, ampak čas, ki ga vsakomir želi posvetiti vsaki postaji: ena ura na Bledu in en dan na Bledu nista isto potovanje. Za umestitev tega kroga v koledar naš članek o izbiri sezone za potovanje v Slovenijo podrobno opisuje gnečo in vreme mesec za mesecem.
Drugi razlog je struktura. Štiri osnove tega kroga — Ljubljana, jezeri, Soča, Piran — ustrezajo štirim različnim pokrajinam, vsaka si zasluži vsaj eno noč. V sedmih dneh je mogoče v dveh od treh osnov spati dve noči, ne da bi se vsak dan selili. Kdor ima deset dni, bo pridobil na globini, ne na etapah: to je ista pot, počasnejša.
Skozi celoten potek poti velja še eno pravilo: navedene razdalje so redke velikosti iz spletnih iskalnikov poti in prometnih vodnikov, ne obljube. V gorah in v visoki sezoni cesta včasih odloči drugače; vsak dan kroga zato pušča rezervo.
Krog na prvi pogled
| Dan | Etapa | Razdalja | Okvirni čas vožnje |
|---|---|---|---|
| 1-2 | Ljubljana | — | — |
| 3 | Ljubljana → Bled | približno 54 km | 45 min do 1 h |
| 4 | Bled → Bohinj | približno 25 km | približno 30 min |
| 5 | Bohinj → Vršič → Bovec → Kobarid | približno 85 km + 23 km | 2 h do 2 h 30 + 30 min |
| 6 | Kobarid → Piran | približno 127 km | približno 2 h |
| 7 | Piran → Ljubljana | približno 120 km | 1 h 15 do 1 h 30 |
Te številke izhajajo iz najbolj razširjenih iskalnikov poti in prometnih vodnikov; razlikujejo se glede na točno izhodišče, sezono in poletno gnečo. Zapomnite si rdečo velikost kot natančno minuto, dan Vršiča pa obravnavajte kot etapo zase: petdeset ovinkov prelaza se vzpenja počasi, in tako je treba.
Dan 1 in 2: Ljubljana, izhodiščna osnova
Prestolnica je upravičena kot vstopna točka kroga: tu sta mednarodno letališče, izposoja avtomobilov in kompakten center, ki ga ni treba obiskovati z avtomobilom. Prva dva dneva sta zato naravno namenjena Ljubljani — pešcem prijaznemu središču in bregovom Ljubljanice, osrednji tržnici, arhitekturi Jožeta Plečnika — avto pa se prevzame ob izhodu iz mesta, pred tem ni potreben.
Ta dva dneva nista polnjenje programa. Ljubljana je prestolnica pešcem prijaznega merila, kjer velika dela 20. stoletja — mostovi, brežine, tržnice — nosijo sledove Plečnika, grad pa se z griča dviga nad centrom. Je tudi kraj, kjer se pred jezeri in morjem okusi prva gostilna in vzpostavi ritem potovanja: slovenskih miz se ne naroča kot v Franciji, prestolnica pa je najboljša šola za učenje.
Odhod proti jezerom je najbolje opraviti tretji dan zjutraj, da se na Bled pride pred popoldansko gnečo v visoki sezoni.
Dan 3 in 4: Bled in nato Bohinj, dve jezeri
Iz Ljubljane do Bleda je kakih petdeset kilometrov, od 45 minut do ure glede na promet. Bled je najbolj znano slovensko jezero: kompaktno, z otokom in gradom na pečini, pa tudi najbolj obiskano. Eno noč in eno jutro tam zadoščata, zlasti izven sezone.
Jezero stoji v eni sami podobi — otok, cerkev, grad na pečini — in ta podoba si zasluži dve pojasnilu. Grad ni »zgrajen leta 1004«, kot ponavljajo prospekti: listina iz aprila 1004 se nanaša na daritev posesti, grad pa je omenjen šele leta 1011 pod imenom castellum Veldes. Na sredini je Blejski otok z cerkvijo Marijinega vnebovzetja in njenim 52 m visokim zvonikom. Okrog jezera poteka pešpot, nato pa kremšnita, vanilijeva krema, katere letna prodaja se po virih razlikuje: Bled igra na karto simbola in to je treba sprejeti kot takšno.
Drugo jezero si zasluži izlet, ki je oddaljen 25 kilometrov od Bleda. Bohinj je večji, globlji in leži v Triglavskem narodnem parku, kar bistveno spremeni okvir in ritem. Naš številčni primerjalnik Bohinja in Bleda postavi obe vodiščni površini drugo ob drugi in pove, katera ustreza kakšnemu popotniku; povzetek: Bled za simbol, Bohinj za zatopljenje.
Bohinj obsega 3,18 km² — približno 2,2-krat več kot Bled — in njegova voda sega do 45 m. Jezero leži na 526 m nadmorske višine, v alpskem dolinskem okolju in ne v turistični postaji ob vodi: v to je razlika vzdušja. Narodni park, ki ga obdaja, meri približno 840 km² po uradni strani, njegova pravila dostopa in varstva pa veljajo za poti, ki vodijo od jezera, med drugim do slapu Savica.
V praksi se spi v Ribčevem Lazu ali v Ukancu na južnem koncu jezera, parkira pa ob cesti po plačljivih parkiriščih doline — nekaj evrov za nekaj ur, več za dan, cene je treba preveriti na kraju samem. Jutro petega dne se odpravi proti severu, v smeri prelaza.
Dan 5: prelaz Vršič in dolina Soče
Iz Bohinja cesta vzponi dolino Savice, nato se vzpenja na Vršič, najvišji slovenski cestni prelaz, na 1.611 m. Petdeset ovinkov, lesena ruska kapelica pri približno 1.200 m in zgodovina vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne: ta prehod ni le povezava, in naš članek o Vršiču, njegovi ruski cesti in kapelici pojasnjuje zakaj.
Sestop proti Bovcu odpira dolino Soče, kjer je reka ohranila barvo, ki ji je prinesla sloves. Bovec do Kobarida je kakih dvajset kilometrov ceste, ki se vije ob vodi, med izhodiščema za kajak in ostanki soškega bojišča. Naša obsežna predstavitev doline Soče, od Kobarida do raftingu podrobno opisuje ta odsek, najbolj naporen po aktivnostih na celi poti. Večer se preživi v Kobaridu, malem središču doline.
Ta smaragdna voda nosi zgodovino, ki jo road trip prečka, ne da bi se dolgo ustavljal: med majem 1915 in novembrom 1917 se je v kraju odvijalo dvanajst soških bitk, povezanih z več kot pol milijona mrtvih. Italijanska meja je oddaljena le nekaj kilometrov, spomin na to bojišče pa je še viden na pokopališčih in v muzejih doline. Tako dobi Vršič svoj pomen: ruska cesta prelaza je bila zgrajena za oskrbo istega bojišča.
Dan 6 in 7: jadranska obala in Piran
Kobarid do Pirana je približno 127 kilometrov in dve uri vožnje: gora se umika obali in pokrajina v enem dopoldnevu zamenja register. Slovenija ima le kakih štirideset kilometrov obale, a ta košček Jadrana zbira bistvo njene pomorske zgodovine. Piran, beneški polotok z belimi uličicami, trgom Tartini in obzidjem, je njegova glavna zvezda.
Piran v kamnu nosi skoraj pet stoletij beneške nadoblasti, od 1283 do 1797. Obzidje, zgrajeno proti turškim vpadih, še vedno objema staro mesto; cerkev svetega Jurija krona grič, trg Tartini pa časti violinista, rojenega v Piranu leta 1692, katerega bronasti kip stoji na trgu od leta 1896. Dve uri zadoščata za ogled, večer za razumevanje njegovega merila.
Staro mesto je zaprto za nepooblaščene avtomobile: parkira se na zunanjem parkirišču polotoka, naprej pa gre peš. Zadnji večer se preživi na obzidju ali v gostilni ob morju; sedmi dan se povratek v Ljubljano opravi v uri petnajst do ure in pol po avtocesti, z obvezno vinjeto.
Ta povratni avtocestni odsek mimo Krasa in ne bi ga smeli prezreti, če dan dopušča: Postojnska in Škocjanska jama, od katerih je druga od leta 1986 na Unescovem seznamu, se obiskujeta z vozilnim kroga, ob pogojem da si rezerviraš termin v sezoni. Računaj pol dneva, kar naleže odhod iz Piranu najboljše na jutro.
Vožnja po Sloveniji: vinjeta, pravila, sezona
Avtocesta med obalo in prestolnico je tolmak z vinjeto, katere veljavnost se izbere glede na potovanje. Posebna pravila države — prednost, omejitve, obvezna zimska oprema od 15. novembra do 15. marca — so zbrana v našem članku o vožnji po Sloveniji, vinjeta in zimskih pravilih, ki velja za celoten krog.
Dve točki sta specifični za to pot. Prvič, Vršič je gorska cesta: tudi ko je prevozna, zahteva počasen ritem, zimske razmere pa je treba preveriti na dan prehoda, ne predvečer. Drugič, parkirišča obiskanih točk — Bled, Bohinj, Piran — so plačljiva in polna julija ter avgusta: zgodnji prihod spremeni dan.
Kdaj opraviti ta krog
Od maja do septembra je prelaz prevozen in obala primerna. Julij in avgust ponujata največje udobje kopanja in najhujšo gnečo: Bled in Piran sta zasičena, parkirišča polna. Maj-junij in september sta najboljši kompromis za road trip, ob pogojem da preverimo stanje Vršiča spomladi in jeseni. Pozimi ta krog nima smisla: prelaz se zapre ali opremi, logika potovanja pa preklopi na smučišča in sneg.
Dežja ta krog ne odpove. Ljubljana in Piran se ogledata tudi pod plohami, jame na povratku se brez težav zavetujejo pred sivim popoldnevom, le dan Vršiča-Soče res trpi zaprto vreme. Rezervni dan v smeri kroga — obala pred gorami, na primer — večinoma zadostuje, da potovanje ostane celo.
Proračun in rezervacije
Proračun prevladuje najem avtomobila: izposoja, gorivo in vinjeta. Dodajo se plačljiva parkirišča ob točkah, morebitne vstopnice — grad Bled, jame, aktivnosti na reki — in nastanitev, katere cena močno niha med visoko in nizko sezono. V visoki sezoni je treba nastanitvi na Bledu in v Piranu rezervirati več tednov vnaprej; izven sezone je rok velik.
Za pripravo nacionalni turistični urad vzdržuje praktične informacije, koledar dogodkov in pogoje dostopa do točk: to je referenčni vir slovenia.info, na voljo v več jezikih, tudi v francoščini.
Različice: pet ali deset dni
Pet dni zahteva odločitev. Gorska različica izpusti obalo: Ljubljana, Bled, Bohinj, Soča, povratek. Jadranska različica izpusti Bohinj in Vršič ter prispe v Piran po hitri cesti čez Postojno. Obe ostaneta skladni, ker ohranita pravilo kroga: najmanj ena noč na osnovi, nikoli več kot dve uri vožnje na etapo.
O desetih dneh ne dodaja etap, ampak upočasnjuje obstoječe: še ena noč v Bohinju za vzpon, Krasa jame na povratku iz Piranu in vzhod države kot podaljšek. Kdor želi avanturo podaljšati proti jugu, bo na sosednjem Balkanu našel isti format: desetdnevna pot po Albaniji, med Jadranskim morjem in zaledjem je njen primer, Slovenija pa je naravna vstopna vrata z obale.
Po logistiki še podrobnost, ki poenostavi življenje: krog je na Ljubljani zaprto zanko, zato se avto vrne tam, kjer je bil najet, brez stroškov predaje v drugem mestu. Najbolje je najeti že ob prihodu na letališče, vendar avto med dvema dnema v prestolnici pustiti parkiranega, saj je parkiranje v središču za mesto, ki se ga obiskuje peš, nepotrebno drago.