Slovenija ima 2 135 107 prebivalcev na dan 1. januar 2026. To je manj od prebivalstva Pariza in njegove bližnje okolice. Pa vendar je od leta 2020 Slovenec osvojil pet dirk Tour de France, drugi štiri Vuelte, svetovni rekord v smučarskih poletih pa pripada tretjemu. Ta stran pojasnjuje, zakaj.
Dva milijona sto petintrideset tisoč prebivalcev. To je uradni podatek, ki ga je slovenski statistični urad objavil 1. januarja 2026: 2 135 107 oseb za državo s površino 20 272 km², torej komaj nekoliko več prebivalcev kot Slovaška in manjšo površino kot Bretanja. V takem merilu država običajno po naključju ustvari enega ali dva prvaka na generacijo, v eni disciplini.
Slovenija počne nekaj drugega. Od leta 2020 skoraj vsako sezono postavlja kolesarja na vrh svetovnega kolesarstva, ima oba svetovna rekorda v smučarskih poletih, dvojno olimpijsko prvakinjo v plezanju in je doživela, da je eden njenih otrok postal najboljši strelec lige NBA. Ta stran ne našteva dosežkov zaradi statistike same: poskuša razumeti, kako tako majhna država pride do tega.
Kolesarstvo, nacionalna disciplina po naključju
Kolo zgodovinsko ni slovenski identitetni šport. Ta vloga pripada predvsem smučanju in zlasti skokom: Planica v Savski dolini ob vznožju Julijskih Alp je kraj nacionalnega športnega spomina, odkar je Josef Bradl tam leta 1936 preskočil 100 metrov. Kolesarstvo je bilo šport rekreativcev, ne izložbeni šport.
Preobrat je nedaven in mu je mogoče slediti. Leta 2019 Primož Roglič zmaga na Dirki po Španiji. Leta 2020 jo osvoji znova — in konča na drugem mestu Dirke po Franciji, potem ko mu rumeno majico na predzadnji etapi odvzame deset let mlajši rojak, Tadej Pogačar. Ta preobrat, ki ga je v živo spremljala vsa država, je kolesarstvo spremenil v temo nacionalnih pogovorov.
Tadej Pogačar: pet Tourov, trinajst Monumentov
Pogačar, rojen 21. septembra 1998 v Klancu v občini Komenda, od začetka profesionalne kariere vozi za UAE Team Emirates XRG.
Njegov seznam uspehov na Dirki po Franciji vključuje pet zmag: 2020, 2021, 2024, 2025 in 2026. S tem se je izenačil s štirimi najuspešnejšimi kolesarji v zgodovini dirke — Anquetilom, Merckxom, Hinaultom in Induráinom. Pri tem je treba biti natančen, saj se v tisku pogosto popači: ta rekord izenačuje, ni pa njegov edini lastnik.
Preostanek je enako zgoščen:
| Preizkušnja | Zmage |
|---|---|
| Dirka po Franciji | 2020, 2021, 2024, 2025, 2026 |
| Dirka po Italiji | 2024 |
| Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu | 2024 (Zürich), 2025 (Kigali) |
| Dirka po Lombardiji | 2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |
| Liège-Bastogne-Liège | 2021, 2024, 2025, 2026 |
| Dirka po Flandriji | 2023, 2025, 2026 |
| Milano-San Remo | 2026 |
To je trinajst Monumentov, pet najprestižnejših enodnevnih dirk na koledarju. V zbirki še manjka Pariz-Roubaix.
Primož Roglič: najbolj neverjetna preusmeritev v karavani
Rogličeva zgodba si zasluži samostojno pripoved, ker ji na najvišji ravni ni para.
Rojen 29. oktobra 1989 v Trbovljah, nekdanjem rudarskem mestu v Savski dolini, je bil najprej smučarski skakalec. Ne zgolj občasni tekmovalec: leta 2007 je v Planici postal mladinski svetovni prvak ekipno na normalni skakalnici, leto prej pa podprvak. Nato se je preusmeril v kolesarstvo, disciplino, v kateri si telesna zgradba, moč in kvalifikacije s skoki skoraj ničesar ne delijo.
Rezultat: štiri Dirke po Španiji (2019, 2020, 2021, 2024), s čimer je tudi tu izenačil rekord, Dirka po Italiji 2023 — prvi Slovenec, ki jo je vpisal v svoj palmares — in olimpijski naslov v vožnji na čas na igrah v Tokiu, ki so bile leta 2021. Od leta 2024 vozi za Red Bull-Bora-Hansgrohe.
Drugi, na katere prehitro pozabimo
Slovensko kolesarstvo zmanjšati na dve imeni bi bila napaka v perspektivi. Matej Mohorič, rojen leta 1994 v Kranju, je leta 2022 zmagal na dirki Milano-San Remo in leta 2023 na svetovnem prvenstvu v gravlu, potem ko je bil leta 2012 mladinski svetovni prvak, leta 2013 pa svetovni prvak med mlajšimi člani. Jan Tratnik je leta 2024 zmagal na Omloop Het Nieuwsblad. Domen Novak in Luka Mezgec dopolnjujeta izjemno številčen profesionalni kontingent za državo te velikosti.
V ženski konkurenci Urška Žigart, rojena leta 1996 v Slovenski Bistrici, zbira državne naslove v vožnji na čas (2020, 2022, 2023, 2024) in je na Dirki po Italiji 2026 zasedla osmo mesto.
Kaj prevlada naredi pogledom
Neiskreno bi bilo govoriti o današnjem slovenskem kolesarstvu, ne da bi se dotaknili vprašanja, ki od nekdaj spremlja vsako obdobje prevlade v tem športu: verodostojnosti dosežkov.
Profesionalno kolesarstvo nosi dokumentirano preteklost organiziranega dopinga, javnost pa se je, škandal za škandalom, naučila na podvige gledati z nagonsko zadržanostjo. Vsaka prevladujoča generacija je bila deležna sumov — včasih potrjenih leta pozneje, včasih nikoli podkrepljenih. Današnji slovenski kolesarji temu ne uidejo, kar je manj sodba o njih kot posledica te zgodovine.
Nimamo ne kompetenc ne podatkov, da bi razsodili v tej razpravi, in tega tu ne bomo storili. Za tiste, ki želijo razumeti, kako nastajajo ti sumi, kako se analizira zmogljivost v vatih na kilogram, kaj kontrole dejansko odkrijejo in kaj jim uide, temo poglobljeno obravnava specializirani medij za zgodovino dopinga v kolesarstvu — z metodološko distanco, ki si jo tako resno vprašanje zasluži.
Kar pa lahko stvarno povemo, je, da je Slovenija objektivno ugodne pogoje imela že dolgo pred prvimi zmagami.
Zakaj tako majhni državi uspeva
Združujejo se štirje dejavniki, pri čemer nobeden sam po sebi ne zadostuje.
Relief. Mladi slovenski kolesar se višinskim metrom ne more izogniti. Julijske Alpe se na Triglav vzpnejo do 2 863,65 m, država ima cestni prelaz Vršič na 1 611 m in petdeset serpentin, celo ravninske trase severovzhoda pa se zaletijo v vinorodne griče Podravja. Kar bi bilo drugje višinsko pripravljalno taborjenje, je tu nedeljska vožnja.
Strnjenost. Država se razteza v radiju dveh ur vožnje. Kolesar, ki živi v Ljubljani, lahko zjutraj trenira v visokogorju in popoldne vozi na morski gladini, brez logističnega premeščanja. Takšna raznolikost treninga, dostopna v enem dnevu, je redka.
Gostota društev. Glede na število prebivalcev ima Slovenija posebej gosto mrežo lokalnih športnih društev. Samo planinska zveza, Planinska zveza Slovenije, je leta 2018 navajala več kot 58 000 članov — torej skoraj enega prebivalca na vsakih šestintrideset. Ta mreža strukturira tudi ukvarjanje z visokogorjem, opisano v rubriki Julijske Alpe in Triglav.
Učinek zgleda. Morda je najbolj odločilen in ga je najtežje količinsko opredeliti. Ko Roglič osvoji Vuelto in Pogačar Tour, profesionalna kariera za mladostnike v državi ni več abstrakcija. Enak mehanizem je mogoče opaziti pri slovenskih smučarskih skokih in prej pri alpskem smučanju s Tino Maze.
Smučanje, druga stran
Smučanje ostaja množični zimski šport, smučarski poleti pa specialnost, v kateri je Slovenija doma.
Oba veljavna svetovna rekorda sta bila postavljena v Planici: 254,5 m Domen Prevc 30. marca 2025 pri moških, 242,5 m Nika Prevc marca 2026 pri ženskah. Velikanka v Planici je za to disciplino to, kar je Puy de Dôme za vožnjo na čas: kraj, kjer se meje premikajo.
Peter Prevc, rojen leta 1992 v Kranju, ima skupaj štiri olimpijske medalje ter je osvojil svetovni pokal 2015-2016 in turnejo štirih skakalnic. Kot prvi je presegel 250 metrov, v Vikersundu 14. februarja 2015. Anže Lanišek je na igrah v Milanu in Cortini leta 2026 osvojil olimpijsko zlato v mešanih ekipah na normalni skakalnici.
V alpskem smučanju je desetletje 2010 zaznamovala Tina Maze: štiri olimpijske medalje, med njimi dva naslova v Sočiju leta 2014, štirje naslovi svetovne prvakinje in svetovni pokal 2013, osvojen z rekordnimi 2 414 točkami. Ilka Štuhec je bila svetovna prvakinja v smuku leta 2017 in 2019, preden je 22. marca 2026 napovedala upokojitev.
Dve veliki tekmi svetovnega pokala potekata v Kranjski Gori: Pokal Vitranc na progi Podkoren, katerega 65. izvedba je potekala 7. in 8. marca 2026, ter Zlata lisica, ki je bila po letu 2019 iz Maribora prestavljena v Kranjsko Goro.
Onkraj snega in kolesa
Luka Dončić, rojen leta 1999 v Ljubljani, se je med sezono 2024-2025 pridružil Los Angeles Lakers po menjavi, ki je presenetila ligo NBA. Leta 2024 in 2026 je sezono končal kot najboljši strelec lige. Toda njegov najpomembnejši dosežek za državo ostaja EuroBasket 2017: pri osemnajstih letih je prispeval k prvemu evropskemu naslovu v zgodovini slovenske košarke.
Janja Garnbret, rojena leta 1999, je dvojna olimpijska prvakinja v plezanju — v kombinaciji v Tokiu leta 2020, nato v Parizu leta 2024 — z desetimi naslovi svetovne prvakinje IFSC. V disciplini, ki je pozno vstopila v olimpijski program, je absolutna referenca.
Benjamin Savšek je v Tokiu osvojil zlato v slalomu na enosedu, z dvema posamičnima naslovoma svetovnega prvaka leta 2017 in 2023.
Kolesarjenje po Sloveniji, konkretno
Za kolesarskega turista država ponuja redko razmerje med višinskimi metri in razdaljo. Tri ključne poti:
- Prelaz Vršič, 1 611 m, petdeset serpentin, zgrajen med prvo svetovno vojno, ko so ga ruski vojni ujetniki gradili za oskrbo soške fronte. To je značilni vzpon države — in kraj spomina z leseno Rusko kapelico na severnem pobočju.
- Parenzana, nekdanja železniška proga Trst-Poreč, dolga 123 km, ki je obratovala od 1902 do 1935 in je preurejena v kolesarsko pot skozi Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Blag naklon, industrijska dediščina, izhod na Jadran: pravo nasprotje Vršiča. Podrobno jo opisujemo v rubriki obalno območje in Kras.
- Vinorodni griči Podravja in Goriških brd, kjer se med vrstami vinske trte vrstijo kratki, strmi vzponi, z očitno prednostjo cilja na vinogradniškem posestvu. Glejte rubriko gastronomija in vina.
Nekaj praktičnih točk pred nalaganjem kolesa. Zasenčene luči so za motorna vozila obvezne podnevi, kar spremeni vidnost avtomobilov, ki vas prehitevajo. Zimska oprema je predpisana od 15. novembra do 15. marca. Visokogorski prelazi pa so prevozni šele pozno: sneg je na severnih pobočjih mogoč do konca junija, kar je treba preveriti pred načrtovanjem spomladanskega Vršiča.
Za splošno organizacijo bivanja, letne čase in pogoje dostopa do visokogorja glejte stran, posvečeno Julijskim Alpam in Triglavu.
