Ta slovarček združuje osnovne slovenske besede in fraze z izgovorjavo, prilagojeno francosko govorečim. Vir, Wikivoyage, navaja izgovorjavo po angleško: pretvorba je naše lastno prilagoditveno delo. Obravnava tudi črke č, š, ž in slovnično dvojino.
Če se pred odhodom naučite dvajset stavkov nekega jezika, to spremeni naravo potovanja. V slovenščini je trud skromen, korist pa resnična. Ta leksikon ne želi poučevati jezika: njegov namen je, da vam omogoči pozdraviti, vprašati, se zahvaliti in plačati, pri tem pa znati brez spotikanja izgovoriti tri črke, ki zaznamujejo vizualno podobo zapisane slovenščine.
Ima posebnost, ki jo je bolje napovedati takoj. Vir besedišča je Wikivoyage, kjer je zapis izgovorjave narejen po angleško. Frankofon, ki bi brez previdnosti prebral »ZHEE-vyoh«, bi besedo izgovoril napačno. Zato smo vsako izgovorjavo pretvorili, ta pretvorba pa je naše lastno prilagoditveno delo, ne podatek iz vira.
Jezik z manj kot tremi milijoni govorcev
Slovenščina ima po oceni iz leta 2010 približno 2,5 milijona maternih govorcev. Država je imela po podatkih nacionalnega statističnega urada 1. januarja 2026 2 135 107 prebivalcev. Številki ne merita istega in nista iz istega leta: nepremišljeno bi ju bilo povezovati, da bi iz njiju izpeljali delež.
Presenetljiva je notranja raznolikost tega majhnega jezika. En popis navaja približno 48 nestandardiziranih narečij; drugi jih združujejo v 7 skupin. To razhajanje ni napaka: vse je odvisno od izbrane ravni podrobnosti. Za popotnika je bistvo drugje, prvi pogovori pa bodo najpogosteje potekali v mestu: rubrika slovenska mesta predstavlja glavne postanke, kjer bodo te besede koristile. Oblika, predstavljena v tem leksikonu, je knjižna oblika, na terenu pa lahko slišite regionalne različice, ki jih ta članek ne opisuje.
En vir, en zapis, ena prilagoditev
Ta razdelek je za nezaupljivega bralca najpomembnejši del članka, saj natančno pove, kaj je podprto z virom in kaj ne.
Natančno smo naredili naslednje, da lahko o tem presodite.
- Besedišče: povzeto s slovenske strani Wikivoyage »phrasebook«, vira srednje zanesljivosti. Besede v spodnjih tabelah so tiste, ki smo jih lahko preverili v tem viru.
- Izvirna izgovorjava: Wikivoyage jo zapisuje po angleških pravilih, z velikimi črkami na naglašenem zlogu. To oznako naglasa smo ohranili.
- Pretvorba: prepisali smo jo sami s francoskimi opornimi točkami. »ou« se bere kot v »tout«; »é« je zaprt e; »tch«, »ch« in »j« se berejo kot v »tchèque«, »chat« in »jour«.
Te pretvorbe so približne, kot vsak prepis med dvema jezikoma. Prepis nikoli ne poustvari povsem natančno glasov drugega jezika: ponuja oporo za spomin in prav v tem skromnem duhu je ponujen. Usmerile vas bodo na pravo pot, ne da bi zagotavljale popolno izgovorjavo, ki jo lahko zagotovi le poslušanje govorca.
Č, š, ž: tri črke, ki si jih je treba zapomniti
Slovenščina uporablja latinico s tremi posebnimi črkami, ki nosijo znak v obliki male obrnjene črke v, strešico:
| Črka | Glas | Francoska opora |
|---|---|---|
| č | /tʃ/ | »tch«, kot v »tchèque« |
| š | /ʃ/ | »ch«, kot v »chat« |
| ž | /ʒ/ | »j«, kot v »jour« |
Knjižni zapis ne označuje niti besednega naglasa niti dolžine samoglasnikov. To je pomembno za bralca: beseda ne pove, kam postaviti naglas. Velike črke v naših tabelah so didaktična opora, ne pravilo zapisane slovenščine.
Iz teh treh črk lahko razumno sklepamo, ne da bi si izmišljali pravilo: strešica spremeni vrednost črke. V zapisu Wikivoyage sta besedi »cesta« in »ulica« prepisani s »ts« (TSEH-stah, OO-lee-tsah), medtem ko je »račun« prepisan z angleškim »ch«, torej našim »tch« (RAH-choon). Goli c in č se torej ne izgovarjata enako, njuno zamenjevanje pri branju pa spremeni besedo. Drugih opozoril ne navajamo: naša dokumentacija ne beleži izgovorjavnih pasti, značilnih za frankofone. Za vajo poiščite tri črke s strešico v preverjenih besedah tega leksikona:
- ž v »Živjo«;
- š v »angleško« in »stranišče«;
- č v »račun«, »pomoč«, »rdeče« in »stranišče«.
»Stranišče« je najpopolnejša beseda za vajo, saj združuje š in č. Če jo počasi izgovorite na glas ter ločite »stra-nich-tché«, je to dober preizkus: če se glasova razlikujeta, ste črki usvojili. Ta metoda je naša, ne izhaja iz vira in ne nadomesti poslušanja posnetka.
Pozdraviti in se zahvaliti
Vljudnostne fraze se je treba naučiti najprej, saj pridejo prav povsod: v trgovini, ob vstopu v restavracijo, na recepciji nastanitve. V našem viru sta navedena dva načina pozdravljanja, »Živjo« in »Zdravo«, skupaj podana kot ustreznika za »salut« ali »bonjour«. Ne razlikujemo ju po registru, ker o tem nimamo zanesljivih podatkov.
| Francoščina | Slovenščina | Wikivoyage (angleški zapis) | Prilagoditev za frankofone |
|---|---|---|---|
| Živjo, dober dan | Živjo / Zdravo | ZHEE-vyoh / ZDRAH-voh | JI-vyo / ZDRA-vo |
| Prosim | Prosim | PROH-sihm | PRO-sim |
| Hvala | Hvala | HVAA-lah | HVA-la |
| Da / ne | Da / Ne | dah / neh | da / né |
| Oprostite | Oprostite | oh-prohs-TEE-teh | o-pros-TI-té |
| Nasvidenje | Nasvidenje | nahs-VEE-deh-nyeh | nas-VI-dé-gné |
»Živjo« se začne z ž: frankofon bo naravno izgovoril »j«. Pri »Hvala« pa vir zapisuje začetni h (HVAA-lah), ki ga naš prepis ne prikaže razločno: to nianso je treba slišati pri govorcu.
Sporazumevanje in spraševanje za pot
Kadar razumevanje odpove, je bolje poznati nekaj rezervnih stavkov kot obsežno besedišče. Naslednji pokrivajo najpogostejše okoliščine: vprašati, ali kdo govori angleško, povedati, da ne razumete, poiskati stranišče, poklicati na pomoč.
Stavki za preživetje so kratki:
| Francoščina | Slovenščina | Prilagoditev za frankofone |
|---|---|---|
| Za mimo | Samo malo, prosim | sa-MO MA-lo PRO-sim |
| Ali govorite angleško? | Govorite angleško? | go-vo-RI-té an-GLÈCH-ko |
| Ne razumem | Ne razumem | né ra-ZOU-mam |
| Kje so stranišča? | Kje je stranišče? | kyé yé stra-NICH-tché |
| Na pomoč | Na pomoč | na po-MOTCH |
Prva dva stavka delujeta skupaj: »Govorite angleško?« postavi vprašanje, »Ne razumem« pa omogoča povedati, da odgovora niste razumeli. Nimamo pa preverjene različice za »Ali govorite francosko?«, ki je naš vir ne zajema.
Naročanje in plačevanje
V restavraciji ali pri pultu zadostuje nekaj besed, da ste postreženi. Spodnji seznam je namenoma kratek: vsebuje le besede, potrjene z virom, zato izključuje številne jedi in pijače, ki bi jih želeli vključiti.
Za nakupe in obroke je preverjeno naslednje besedišče.
| Francoščina | Slovenščina | Prilagoditev za frankofone |
|---|---|---|
| Koliko to stane? | Koliko stane to? | ko-LI-ko STA-né to |
| Račun | Račun, prosim | RA-tchoun PRO-sim |
| Voda | voda | VO-da |
| Rdeče / belo vino | rdeče / belo vino | RDÉ-tché / BÉ-lo VI-no |
| Pivo | pivo | PI-vo |
| Kruh | kruh | krouh |
Za več informacij o tem, kaj najdete v kozarcu, zlasti o cvičku, mešanici rdečega in belega, rubrika gastronomija in vina podrobno predstavlja vinorodne regije države. Tukaj ne navajamo nobene cene: naša dokumentacija ne ponuja zanesljivih cen za kavo, pivo ali obrok.
Trije kratki scenariji
Preverjene besede se zlahka povezujejo. Tukaj so trije nizi, ki uporabljajo le besedišče iz tabel.
- Na tržnici: »Živjo. Koliko stane to?« (JI-vyo. ko-LI-ko STA-né to), nato »Hvala. Nasvidenje.« (HVA-la. nas-VI-dé-gné).
- Za mizo: »Pivo, prosim« (PI-vo PRO-sim) za pivo, »Voda, prosim« (VO-da PRO-sim) za vodo in ob koncu obroka »Račun, prosim« (RA-tchoun PRO-sim).
- V množici: »Samo malo, prosim« (sa-MO MA-lo PRO-sim), da greste mimo, ali »Oprostite« (o-pros-TI-té), da pritegnete pozornost.
Ti scenariji so sestavljeni iz preverjenih besed. Ni jih potrdil materni govorec in ne zagotavljamo, da so v vseh okoliščinah najbolj naravne formulacije. Slovnično so preprosti: vsak temelji na posamezni besedi ali na stavku, ki je bil že naveden zgoraj. Njihov pomen je predvsem v tem, da pokažejo, kako je mogoče z zelo malo gradiva izpeljati celoten pogovor, od pozdrava do plačila.
Ulica, trg, cesta: branje tabel
Preverjeni so trije prometni izrazi: cesta (route), ulica (rue) in trg (place). Njihova prilagojena izgovorjava je »TSÉ-sta«, »OU-li-tsa« in »teurg«. Zadnja beseda je za frankofona najbolj zavajajoča, saj nima zapisanega samoglasnika. Prepis »teurg« je le zasilna rešitev.
Te besede pomagajo prebrati naslov in širše razbrati table v mestnem središču. Če veste, da tabla označuje ulico, trg ali cesto, je to pogosto dovolj za orientacijo pri iskanju hotela, restavracije ali železniške postaje. Svoj polni pomen dobijo v mestu, kjer imena ulic in trgov usmerjajo orientacijo: rubrika o mestih predstavlja glavna. Za volanom so lokalna prometna pravila predstavljena v članku o vožnji v Sloveniji.
Besede za pokrajino, ki jih uporabljajte previdno
Naše delovno naročilo je vsebovalo besede, ki jih glavni vir ne potrjuje. Navajamo jih informativno, brez zagotovila o viru, in zanje ne ponujamo izgovorjave, ker zanjo nimamo zanesljivega zapisa.
- Dober dan (bonjour) in na zdravje (santé) ter izraz »Ali govorite francosko?« niso potrjeni v viru.
- Gora (montagne), jezero (lac), reka (rivière), jama (grotte).
- Cerkev (église), grad (château), most (pont).
- Koča (refuge) in pot (chemin).
Te besede so koristne za razumevanje zemljevida ali pohodniške table, zlasti v Julijskih Alpah, vendar jih noben preverjeni vir v naši dokumentaciji ne potrjuje. Če ste v dvomu, naj jih potrdi lokalni sogovornik.
Dvojina in drugi jeziki države
Najbolj znana slovnična posebnost slovenščine je dvojina. Poleg ednine in množine ima jezik slovnično število, posebno za dva elementa, ki velja za samostalnike, pridevnike in zaimke. Ta posebnost je redka, zato je ta značilnost predmet radovednosti. Njenih oblik ne navajamo, ker jih naša dokumentacija ne podrobno opisuje, in ne bomo tvegali primera po spominu: slabo podana dvojinska oblika bi bila hujša kot odsotnost primera.
Za popotnika je praktična posledica omejena, vendar resnična. Stavki za preživetje v tem leksikonu so ustaljene formule, ki ne zahtevajo nobenega slovničnega znanja. Ko pa želite sestavljati lastne stavke, na primer govoriti o dveh osebah, prisotnost dodatnega števila zaplete ujemanje samostalnikov, pridevnikov in zaimkov. To je dodaten razlog, da se držite zgoraj navedenih formul, dokler nimate popolnega priročnika.
Slovenščina ni edini priznani jezik na ozemlju države. Madžarščina in italijanščina sta uradna na mešanih območjih; madžarščina je celo souradna v 30 krajih, razporejenih v 5 občinah. Romščina uživa varstvo. Ti trije statusi so tukaj navedeni zato, da slovenščino umestimo v njeno jezikovno krajino: jezik popotnika ni edini, ki je zapisan v pravu države.